Zohran Mamdani je na prvi dan novega leta 2026 uradno prevzel vodenje mesta New York kot 112. župan, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni voditelj tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisego opravil v dveh delih; prva, zasebna slovesnost, je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je ob prisotnosti generalne tožilke Letitie James roko položil na zgodovinski izvod Korana. Druga, javna inavguracija, se je odvila čez dan pred mestno hišo, kjer je zaprisego vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodka pa se je udeležilo na tisoče podpornikov kljub temperaturam pod lediščem. Mamdani je v svojem prvem govoru napovedal začetek »nove ere« in poudaril, da bo vladal drzno in v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Med osrednjimi točkami njegovega programa so reševanje stanovanjske krize, povečanje dostopnosti mesta za delavski razred, brezplačen avtobusni prevoz in univerzalno varstvo otrok. Že prvi dan na položaju je podpisal izvršni ukaz, s katerim je razveljavil več odločitev svojega predhodnika Erica Adamsa, vključno s tistimi, ki so bile sprejete po Adamsovi obtožbi zaradi korupcije. Njegov nastop na čelu največjega ameriškega mesta, ki velja za središče svetovnih financ, predstavlja pomemben premik v ameriški progresivni politiki, kar so z govori podprli tudi vidni levičarski politiki, kot je kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi spora med ZDA in Venezuelo, ki je kulminiral z zajetjem Madura. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je dejal, da je Venezuela žrtev napada in kršitve mednarodnega prava. Kanada je pozvala vse strani, naj spoštujejo mednarodno pravo po ameriški vojaški operaciji v Venezueli.

Po ameriškem napadu naj bi bile ulice Caracasa prazne, prebivalci pa so poskušali razumeti, kdo zdaj nadzoruje državo. Venezuela obtožuje ZDA ugrabitve svojega voditelja, ki naj bi se v New Yorku soočil z obtožbami v zvezi z mamili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi spora med ZDA in Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah lokalnih oblasti je v ognju, ki je bar zajel manj kot dve uri po polnoči, življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa je bilo poškodovanih. Številni ranjenci so v kritičnem stanju in se v specializiranih enotah za opečline po vsej Evropi borijo za življenje. Med žrtvami so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok tragedije navajajo uporabo pirotehničnih fontan na steklenicah šampanjca, ki naj bi vnele strop objekta. Priča so opisovale kaotične prizore panike, ko je približno 200 ljudi hkrati poskušalo zapustiti prostor v manj kot minuti. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za dramo nepredstavljivih razsežnosti in v državi razglasil petdnevno žalovanje. Identifikacija žrtev bo zaradi narave poškodb zahtevna in bo predvidoma trajala več dni, v preiskavo pa so vključeni tudi mednarodni strokovnjaki.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla dva otroka, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. Med žalujočimi je oče osemletnega Fletcheja Merkela, ene od žrtev, ki je strelca označil za strahopetca. Oblasti, vključno z FBI, dogodek preiskujejo kot domači terorizem in zločin iz sovraštva, saj je osumljenec izražal protikatoliška stališča. Župan Jacob Frey poziva k prepovedi jurišnega orožja. Posnetki prikazujejo otroke, ki bežijo iz cerkve po začetku streljanja. Družine žrtev so izdale izjave, v katerih izražajo žalost in bolečino.

V streljanju v cerkvi v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. FBI preiskuje napad kot zločin iz sovraštva in dejanje domačega terorizma, saj je osumljenec izražal protikatoliška stališča. Župan Jacob Frey poziva k zvezni in državni prepovedi jurišnega orožja. Starši umrlih otrok so javno pozvali k ukrepanju, medtem ko se mesto Minneapolis sooča z žalovanjem in travmo.

V streljanju med šolsko versko slovesnostjo v Minneapolisu v ZDA sta umrla dva otroka, več je ranjenih. Tožilec je razkril, da je osumljenec pustil zapiske, ki kažejo na globoko sovraštvo in željo, da bi otroci trpeli. Oblasti preiskujejo motiv za napad, ki je pretresel lokalno skupnost.

Število smrtnih žrtev spopadov med zaporniki v zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju se je povečalo na najmanj 17. Nekatere žrtve so bile razkosane. Od leta 2021 je v oboroženih spopadih v ekvadorskih zaporih umrlo že 600 zapornikov.

V Indoneziji se pripravljajo na nove proteste po smrti voznika motornega taksija med spopadi z policijo. Študenti so protestirali na sedežu policije v Džakarti, kar je povečalo napetosti. Incident je sprožil ogorčenje javnosti in vprašanja o visokih nadomestilih.

Guverner Utaha, Spencer Cox, je razkril, da osumljenec za streljanje na Charlieja Kirka ne sodeluje s policijo. Preiskovalci še vedno poskušajo ugotoviti motiv za streljanje, pri čemer zgodnji podatki kažejo na levičarska prepričanja osumljenca. Družina osumljenca je pomagala oblastem pri njegovem prijetju. Oblasti v Utahu pripravljajo obtožnico zoper 22-letnega Tylerja Robinsona.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Microsoft je odpustil dva zaposlena, ki sta bila aretirana zaradi vdora v pisarno predsednika Brada Smitha v Seattlu, kjer sta protestirala proti povezavam podjetja z Izraelom. Protestniki, vključno z Anno Hattle in Riki Fameli, so izvedli sit-in protest v pisarni, kar je privedlo do njihove aretacije in kasnejše odpustitve dveh zaposlenih.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Dron je detoniral v bližini jedrske elektrarne v Južni Ukrajini, kar je povzročilo opozorila Združenih narodov glede varnosti jedrskih objektov. Medtem se nadaljujejo spopadi v rusko-ukrajinski vojni, pri čemer ukrajinski pomorski droni napadajo ruske položaje. Rusija je obtožena samovoljnih pobojev vojnih ujetnikov.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Po vsem svetu so množice z ognjemeti, bobnanjem in uličnimi festivali proslavile prihod novega leta 2026. Praznovanja so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, ponekod pa so bila zasenčena z žalostjo.

Mesto Kisumu v Keniji je vstopilo v novo leto s kombinacijo praznovanja, premišljevanja in molitve. Svet je vstopil v leto 2026 z ognjemeti in svetlobnimi predstavami, ob tem pa so poostrili varnostne ukrepe.

Mesta po svetu so vstopila v leto 2026 s spektakularnimi ognjemeti in kulturnimi tradicijami. V Sydneyju so poleg ognjemetov namenili trenutek tišine judovski skupnosti. V New Yorku se je na Times Square zbralo približno milijon ljudi, da bi spremljali spuščanje znamenite krogle.

Mesta po vsem svetu, od Sydneyja do Pariza in New Yorka, so pričakala leto 2026 z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami, nekateri pa so se odločili za bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostreni varnosti.

V indijski državi Odisha je več kot 8.000 kandidatov opravljalo državni izpit na letališki stezi. Dogodek je pritegnil pozornost zaradi nenavadne lokacije za izvedbo množičnega izpita.

Britanska avtorica Sophie Kinsella, znana po seriji knjig "Shopaholic", je umrla v starosti 55 let zaradi raka. Kinsella je lani razkrila svojo bolezen. Njena dela so bila priljubljena med širokim krogom bralcev, posebej roman "Die Schnäppchenjägerin".

Nova odkritja v Barnhamu, Suffolk, kažejo, da so ljudje uporabljali ogenj že pred 400.000 leti, kar je precej prej, kot so znanstveniki sprva mislili. Arheologi so našli dokaze o namernem zanetenju ognja.

Novo poročilo razkriva, da ima najbogatejših deset odstotkov svetovnega prebivalstva v lasti kar tri četrtine vsega osebnega bogastva. To kaže na izjemno neenakost v razporeditvi bogastva in dohodka po svetu.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Med praznovanjem judovskega praznika Hanuke sta dva oborožena moška v Sydneyju na plaži Bondi streljala na množico. Ubitih je bilo najmanj 11 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Oblasti so napad označile za teroristično dejanje. Enega od strelcev je policija ubila.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Hakyung Lee je imela hudo depresijo, ko je leta 2018 umorila svoje otroke in jih skrila v skladiščni enoti. Kljub temu je novozelandsko sodišče ugotovilo, da so bila njena dejanja premišljena in izračunana.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Po terorističnem napadu na Bondi Beach v Avstraliji naj bi New South Wales sprejel obsežne nove zakone o orožju in dal policiji pooblastila za začasno prepoved protestov. Policist, ranjen v napadu, se je zbudil iz medicinsko povzročene kome. Izdaja orožnega lista napadalcu naj bi bila zavlečevana zaradi birokratske napake. Število žrtev napada je bilo 15 ljudi.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Množice po vsem svetu so z ognjemeti proslavile prihod leta 2026, izražale pa so tudi želje po svetovnem miru, zdravju in sreči. Praznovanja so potekala od Dubaja do Londona in Times Squara, zlasti spektakularni ognjemeti pa so razsvetljevali nebo nad Hongkongom, Dubajem in Parizom. V Aziji, od Singapurja do Sydneyja, so s številnimi dogodki odštevali zadnje sekunde starega leta in upali na leto, polno sreče in blaginje.

Leto 2026 je bilo po vsem svetu pozdravljeno z bleščečimi ognjemeti in svetlobnimi predstavami. Mesta od Sydneyja do New Yorka so praznovala prihod novega leta z bučnimi slavji, ki so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih.

Ob vstopu v leto 2026 so svetovna mesta, med njimi Sydney, Pariz in New York, priredila bučna praznovanja z ognjemeti in svetlobnimi predstavami. Ponekod so sprejeli bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, novo leto pa prinaša sveža upanja in nove začetke.

Francoska vlada je pojasnila, da sta George in Amal Clooney francosko državljanstvo prejela zaradi njunega prispevka k mednarodnemu vplivu in kulturi Francije. Ime Georgea Clooneya je bilo sprva napačno navedeno kot 64-letnega, čeprav je igralec mlajši.

George Clooney, njegova žena Amal in njuna otroka so postali francoski državljani. Francoska vlada je pojasnila, da sta zakonca Clooney državljanstvo prejela zaradi njunega prispevka k mednarodnemu vplivu in kulturi Francije.

Pogrebne slovesnosti za pokojno francosko filmsko ikono Brigitte Bardot, ki je v nedeljo, 28. decembra 2025, umrla v starosti 91 let, bodo potekale 7. januarja 2026 v Saint-Tropezu. Fundacija Brigitte Bardot je v ponedeljek uradno potrdila podrobnosti zadnjega slovesa, ki bo vključevalo obred v cerkvi Notre-Dame de l'Assomption. Igralka bo v skladu s svojimi željami pokopana na mornarskem pokopališču v svojem domačem kraju ob Azurni obali. Prebivalci Saint-Tropeza so se v dneh po njeni smrti začeli množično zbirati pred njeno posestjo La Madrague, kjer so se z rožami in posvetili poklonili spominu na zvezdnico, ki je mesto postavila na svetovni zemljevid. Čeprav je bila Bardotova v zadnjih desetletjih znana predvsem kot nepopustljiva borka za pravice živali in kontroverzna politična figura, njena smrt označuje konec nekega obdobja za francosko in svetovno kinematografijo. Oblasti v Saint-Tropezu pričakujejo velik obisk oboževalcev in dostojanstvenikov na dan pogreba, zato že načrtujejo ustrezne varnostne ukrepe.

Zgodovinski kino Ariana v središču Kabula, ki je preživel desetletja vojn in revolucij, so porušili, da bi naredili prostor za sodoben komercialni center. Kino, ki je bil desetletja pomemben del afganistanske kulture in zabave, je bil porušen 16. decembra.

Amnesty International je pozvala k preiskavi vojnih zločinov zaradi napada sudanske paravojaške skupine Rapid Support Forces (RSF) na begunski tabor v Severnem Darfurju aprila. Nevladne organizacije so dokumentirale grozodejstva, ki so se zgodila med napadom.

Unicef je opozoril, da je bilo v Gazi od začetka premirja ubitih najmanj 67 palestinskih otrok, kar pomeni dva otroka na dan. Med žrtvami je tudi dojenčica. Izrael je kljub premirju izvedel več bombnih napadov.

Sudanska zdravniška mreža je obtožila paravojaške sile za hitro podporo (RSF) posilstva najmanj 19 žensk, ki so pobegnile iz El-Fašerja. Dve od žrtev naj bi bili noseči. Zdravniška mreža poziva k takojšnjemu ukrepanju za zaščito sudanskih žensk.

V izraelskih zračnih napadih na šotore za razseljene osebe zahodno od Khan Younisa je bilo ubitih pet Palestincev, med njimi dva otroka, več pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniki iz Kuvajtskega poljskega centra. Gaza žaluje za žrtvami izraelskega nasilja.

V sosednji Čad, ki je že tako prizadet zaradi revščine, prihaja na tisoče Sudancev, ki bežijo pred krvavo vojno v Sudanu. Mnogi prebivalci Čada so že pred izbruhom vojne v Sudanu potrebovali humanitarno pomoč.

V Deir el-Balahu v Gazi se Israa Abu Reyala in njen mož Mohammad vsako jutro borita, da bi našla primerno hrano za svoje pet hčera, med katerimi so tudi trojčice, rojene med izraelsko vojno v Gazi. Družina se dnevno sooča s pomanjkanjem hrane.

Mednarodno kazensko sodišče je potrdilo vseh 39 obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki jih je storil ugandski vojskovodja Joseph Kony. Obtožbe zajemajo desetletja nasilja in ugrabitev.

V Sudanu se zaradi spopadov zaostruje humanitarna kriza, saj milijoni ljudi stradajo in nimajo dostopa do nujne pomoči. Svetovni program za hrano opozarja, da spopadi onemogočajo dostavo pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo.

Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko. Žrtve potresa so narasle na najmanj dve, poškodovanih pa je bilo 50 hiš v bližini epicentra, ki je bil blizu mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero. Tresenje tal je prekinilo novinarsko konferenco predsednice Claudie Sheinbaum.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini znamenitega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 potnikov pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila v torek.

Anthony Joshua je bil poškodovan v prometni nesreči v Nigeriji, v kateri sta umrla dva člana njegove ekipe. Nesreča se je zgodila na avtocesti Lagos-Ibadan, Joshua pa je bil prepeljan v bolnišnico z lažjimi poškodbami. Identiteti umrlih sta bili razkriti, šlo je za Joshuaova prijatelja. Joshua je bil v stabilnem stanju, vendar šokiran po dogodku.

Med reševalno akcijo na Kilimandžaru se je zgodila tragedija, ko je strmoglavil helikopter. V nesreči je umrlo vseh pet ljudi na krovu.

V strmoglavljenju zasebnega letala Cessna C550 na letališču Statesville Regional Airport je umrlo sedem ljudi, med njimi nekdanji dirkač NASCAR Greg Biffle, njegova žena, sin in hči. Letalo je strmoglavilo kmalu po vzletu okoli 10.15 ure zjutraj. Žena Grega Biffla je materi poslala srhljivo sporočilo le nekaj minut pred nesrečo. Družine žrtev so se oglasile po tragediji.

Zimske nevihte, vključno z nevihto Byron, so močno prizadele Gazo in poslabšale že tako kritične razmere za stotisoče razseljenih Palestincev. Agencije za pomoč opozarjajo, da je dostop do pomoči še vedno oviran. Zaradi poškodovanih domov in poplavljenih taborišč se razmere za prebivalce še slabšajo.

Močne padavine so povzročile uničujoče poplave v obalnem mestu Safi v Maroku. V najhujših poplavah v zadnjem desetletju je umrlo 37 ljudi, več oseb je bilo ranjenih. Strokovnjaki poplave pripisujejo podnebnim spremembam.

Obisk Lionela Messija v Indiji je bil zasenčen z izgredi na stadionu Salt Lake v Kalkuti. Oboževalci so uničevali sedeže, metali predmete na igrišče in celo vdrli nanj, ker je Messi na prizorišču ostal manj kot 10 minut. Njegov prihod je sicer povzročil histerijo, z oboževalci, ki so tekali med letališkimi vrati, vzklikali njegovo ime in mahali z argentinskimi zastavami.

Eurostar je napovedal, da bo v sredo ponovno vzpostavil polno storitev, vendar opozarja na morebitne nadaljnje motnje. Potniki so obtičali na vlakih čez noč, saj se je kaos zaradi izpada električne energije nadaljeval tudi v novo leto. Pričakovati je zamude in odpovedi.

Zaradi težav z električnim napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom je Eurostar pozval potnike, da preložijo svoja potovanja. Motnje so povzročile zamude in odpovedi vlakov, kar je vplivalo na storitve Eurostar in prevoz vozil med Francijo in Anglijo. Težave so se pojavile v času, ko so se potniki pripravljali na novoletne praznike.

Švedske in danske oblasti se od sobote ukvarjajo z rusko tovorno ladjo "Adler", ki je zaradi prevoza orožja pod sankcijami. Ladja je imela okvaro motorja na severnem izhodu iz Öresunda.

Lionel Messi je zaključil svojo turnejo po Indiji, ki je potekala v štirih mestih, s slovesnostjo na stadionu Arun Jaitley v Delhiju, potem ko je obiskal še Kolkato, Hyderabad in Mumbai. Messi je obiskovalcem obljubil, da se bo vrnil. Poleg tega naj bi Messi skupaj z Luisom Suárezom obiskal Vantaro, kjer naj bi ju gostil Anant Ambani.

Letalo družbe JetBlue, ki je letelo iz Curaçaoa, se je izognilo trčenju z ameriškim letalskim tankerjem. Pilot družbe JetBlue je za skorajšnje trčenje okrivil ameriško vojaško letalo, ki ni imelo vklopljenega transponderja. Incident se je zgodil v petek.

Kambodža je obtožila Tajsko novih zračnih napadov s strani tajskih F-16, v katerih naj bi bombe padale na kambodžanska obmejna območja. Konflikt med državama se nadaljuje, Donald Trump pa je napovedal ponovno posredovanje v sporu po tem, ko prekinitev ognja ni uspela.

Savdska Arabija in Katar sta podpisala sporazum o izgradnji hitre železnice, ki bo povezovala Rijad in Doho. Projekt naj bi bil končan v šestih letih in bo omogočal prevoz 10 milijonov potnikov letno. To je eden največjih infrastrukturnih projektov v Zalivu.

Največji indijski letalski prevoznik IndiGo se sooča z močnimi kritikami, saj je zaradi množičnih odpovedi letov ostalo ujetih na tisoče kosov prtljage. Potniki so izrazili veliko nezadovoljstvo in jezo zaradi težav pri iskanju in pridobivanju svoje prtljage.

Guvernerka Kathy Hochul je podpisala zakonodajo, ki od družbenih omrežij zahteva prikazovanje opozorilnih oznak na funkcijah, ki lahko škodujejo duševnemu zdravju mladih uporabnikov. Zakonodaja cilja na platforme z zasvojljivimi viri, samodejnim predvajanjem ali neskončnim drsenjem. Ta poteza je del prizadevanj Hochulove za obravnavo krize duševnega zdravja mladih v New Yorku.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Predsednik ISRO, V Narayanan, je izpostavil, da je bil BlueBird Block-2 najtežji satelit, ki je bil kdajkoli izstreljen z indijskih tal z uporabo indijske rakete. Raketa LVM3-M6, imenovana tudi 'Bahubali', je izstrelila 6,5-tonski satelit AST SpaceMobile v nizko zemeljsko orbito. Premier Modi je pohvalil ISRO za uspešno izstrelitev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale razred "Trump". Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali potezo kot pretirano, drugi pa so jo podprli kot način za posodobitev ameriške mornarice. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z laserskim orožjem in umetno inteligenco. Trump je dejal, da bo nova flota pripomogla k ohranjanju ameriške vojaške premoči in oživitvi ameriške ladjedelništva.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

Medijska mreža Al Jazeera Media Network je predstavila nov integrativni model umetne inteligence (AI) z imenom 'The Core'. Namen projekta je preoblikovati vlogo umetne inteligence iz pasivnega orodja v aktivnega partnerja v novinarstvu.

Spletna stran za elektronske vizume v Somaliji ima varnostno pomanjkljivost, ki omogoča dostop do občutljivih podatkov. Al Jazeera je ugotovila, da spletišču primanjkuje ustreznih varnostnih protokolov, kar bi lahko izkoristili zlonamerni akterji in prenesli občutljive podatke.